O društvu
Začetek športnega udejstvovanja na Godešiču sega v prva leta po prvi svetovni vojni, ko so bili številni mladi fantje včlanjeni v orlovski odsek, ki ga je ustanovil reteški župnik januarja 1923. Vadili so v prosvetnem domu v Retečah in na Tilhovem travniku. Šest fantov in deklet se je v letu 1930 včlanilo tudi v sokolsko četo, ki jo je ustanovil učitelj Edvard Vidic. Sestane so imeli ob četrtkih v reteški šoli, ob jesenskih nedeljah pa so telovadili pod Liparjevim vezanim kozolcem. Obe telovadni združbi pa sta v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja ugasnili, orli zaradi prepovedi države, sokoli pa nekako niso zaživeli.
Šport se je na Godešič vrnil v sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so bili najbolj aktivni sankači in skakalci. Sankači Janez Starman, Tone Hafner, Pavle Pintar in Avguštin Franc so se udeleževali večino tekmovanj na Gorenjskem: v Sori, Železnikih in Tržiču. Istočasno so bili aktivni tudi skakalci Franc Novinc, Janez Bobnar in Janez Križaj. Na tekmah so se morali prijaviti pod klub, ki pa ga na Godešiču ni bilo. Zato se je Franc Novinc domislil imena Kondor, ker naj bi skakalci leteli tako kot ta največja ptica. Ime je bilo torej izbrano še pred ustanovitvijo športnega društva.
Poleg zimskih panog so se na Godešiču že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja igrala tudi nogomet na Produ in namizni tenis v gasilskem domu. Vse večja športna aktivnost na Godešiču je bila tudi razlog za ustanovitev športnega društva. ŠD Kondor Godešič je bilo ustanovljeno konec maja 1967. Prvi predsednik je bil Janez Starman, tajnik Janez Križaj in blagajnik Peter Bertoncelj. Športno društvo je združevalo nogometni in namiznoteniški klub.
Z izgradnjo trgovine in doma krajevne skupnosti leta 1966 so se tudi pogoji za športne aktivnosti izboljšale. V dvorano se je iz gasilskega doma preselilo igranje namiznega tenisa. Ker je bila to v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja edina mogoča športna aktivnost na vasi, se je ob eni namiznoteniški mizi v popoldnevih drenjalo tudi do deset mladih, ki so največkrat igrali »laufarico«, to je igra na izpadanje, pri kateri lahko sodeluje več igralcev hkrati.
Sredi sedemdesetih let sta bili ustanovljeni tudi strelska in sankaška sekcija. Strelsko sekcijo je vodil Janez Vehar, strelci so dosegali lepe rezultate, vendar so leta 1980 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prenehali z delovanjem. Podobno se je v istem letu dogodilo tudi sankaški sekciji.
Žerovčeva luža je bila v preteklosti pozimi zbirališče vseh, ki so si zaželeli radosti na ledu. Drsanje, predvsem pa igranje hokeja je bil in zopet postaja priljubljen šport vaške mladine. Ker je Žerovčeva luža naraven bajer z relativno toplim izvirom, se je drsanje velikokrat končalo s plavanjem v ledeno mrzli vodi. Z izgradnjo HE Mavčiče v osemdesetih se je pretok tako dvignil, da luža ni več zamrznila, obenem pa se je bajer zaradi dviga podtalnice naredil v peskokopu v Retečah, kamor so godešani hodili igrati hokej v devetdesetih. Ker so se podzemne poti zaprle, se je bajer v Retečah zmanjšal, zato smo člani kluba zopet oživili pripravo ledu na rokometnem igrišču poleg bifeja.
Špotni objekti
Najprej, so se prve športne aktivnosti odvijale v gasilskem domu z igranjem namiznega tenisa in na Produ, kjer se je na jasi gozda igral nogomet. Z ustanovitvijo športnega društva in s tem tudi nogometnega kluba je bila potreba po pravem nogometnem igrišču. Nogometno igrišče se je koncem šestdesetih let vsako leto povečevalo, temeljito ureditev iz tega obdobja pa sega v začetek sedemdesetih let, ko so člani društva izsekali del gozda, navozili kar nekaj zemlje za izravnavo travnate površine in prišli do igrišča dimenzij 90 x 45 m, kar je bila v tistem obdobju najmanjša dovoljena velikost igrišča. Kljub velikemu trudu pa travnata površina nikoli ni bila v ponos, saj se nikakor ni mogla obrasti zaradi prodnate podlage. Trava se je namreč ob malo večji suši praktično posušila. Zaradi tega in zaradi novih pravil nogometne zveze so se člani društva pod vodstvom takratnega predsednika Domna Križaja lotili v letu 2002 in 2003 povečave in prenove igrišča. Travnata površina se je povečala na velikost 100 x 58 m, na igrišče se je navozilo preko 500m3 zemlje, površina se je poravnala, zasejala se je nova trava, v letih 2004 in 2005 pa se je izdelal tudi enostaven sistem namakanja, ki zagotavlja odlično travnato površino skozi celotno igralno sezono. Travnatemu igrišču pa se je pridružilo še osvetljeno pomožno igrišče z umetno travo v izmeri 50 x 33 m.
K igrišču spadajo tudi slačilnice. Odslužene avtobusne postaje so bile prvi pokriti prostor v začetku sedemdesetih, v katerem so se nogometaši lahko preoblekli. Nadomestil jih je odsluženi avtobus, nad katerim pa so se vandali zelo radi znašali. Razbili so mu vsa stekla in razrezali sedeže. Ves razbit je bil kar nekaj časa v sramoto športnemu društvu. Avtobus so nadomestili trije kontejnerji, ki pa jih leta 2009 nadomestil sodobnejši z elektriko in vodo opremljeni kontejnerski sestav.
Prijetno shajališče krajanov je v klubskih prostorih v bifeju v Martanovem Borštu. V letu 1982 so krajani s pomočjo samoprispevka, zaslužka pri pobiranju vstopnine na motokros dirkah v Tržiču in preko 650 udarniških delovnih ur zgradili asfaltno ploščo v velikosti 20 x 40 m. Gradbeni odbor je vodil Janez Bobnar. Sprva so prostor na igrišču našli predvsem igralci malega nogometa, kasneje pa so člani društva na igrišču začrtali igrišče za tenis in ob robu postavili koše za igranje košarke. Že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je na asfaltni plošči naredil led za igranje hokeja. Ker pa ni bilo vode za izdelovanje ledu, je drsanje za nekaj let usahnilo. Leta 2001 pa se je zopet začela izdelave ledene ploskve. v ta namen se je leta 2002 k bifeju pripeljala močnejša vodovodna napeljava, istega leta pa smo člani društva s pomočjo krajevne skupnosti postavili tudi razsvetljavo, ki omogoča igranje nogometa in hokeja tudi ob večernih urah. Leta 2003 smo okrog igrišča postavili tudi nizko zaščitno ograjo, katera je hokej naredila veliko bolj dinamičen, saj plošček manjkrat pobegne z igrišča. Obenem z obnovo igrišča se je obnovil tudi bife, ki se je v devetdesetih delno povečal, v letu 2002 pa se je temeljito obnovila notranjost.
V domu KS Godešič se že vrsto let igra namizni tenis. Sprva v dvorani, kjer smo lahko postavili le eno mizo, s povečanjem doma v letu 1986 pa lahko igramo na treh mizah istočasno. Leta 2000 smo na tla dvorane narisali še igrišče za badminton, s čimer je dvorana dobila še večjo uporabnost. Obnova v letu 2005, s katero smo pridobili tudi slačilnice in tuše, je uporabnost dvorane še povečala.